Dnevno-informativna oddaja (14. - 18. 10. 2013)

Petek, 18 Oktober 2013 19:02

Dnevno-informativna oddaja prilagojena gluhim, naglušnim, slepim in slabovidnim  

Napovednik: 
1. dan odprtih vrat gluhoslepih
Stanje v državi bo pregledala misija IMF
Sporazum za prodajo Heliosa je podpisan
Vlada bi morala znati preživeti tudi brez novih davkov


Oddajo sofinancira:   


Uporabljeni viri člankov:

  
  

     


Transcript: 

Pozdravljeni v dnevno-informativni oddaji, v kateri sodelujemo s časopisnimi hišami po Sloveniji in v tujini. Predstavljamo novice prilagojene gluhim, naglušnim, slepim in slabovidnim.
Začenjamo z novico s prvega dneva odprtih vrat gluhoslepih. Poglejmo si prispevek, zakaj so gluhoslepi resnično ranljiva skupina invalidov. 

Borim se za zaščito gluhoslepih ...

Anton Polutnik, predsednik Društva gluhoslepih Slovenije DLAN
Pred 8 leti se je ustanovilo društvo gluhoslepih s soustanovitelji: Petro [Rezar], sekretarko Simono Gerenčer Pegan] in prvega predsednika Freda Pevcina, ki so pripravili ter se borili za ustanovitev društva.

Anton Polutnik, predsednik Društva gluhoslepih Slovenije DLAN
Poskusite zavezati oči in zatisniti ušesa in tako preživeti dan ali dva do tri dni. Zagotovo boste že takoj »znoreli« in vse odstranili. Roke se vam bodo tresle, začeli boste razumeti, kako je biti gluhoslep.
Gluhoslepi ne smemo izgubiti izobrazbe, a zaradi gluhoslepote nimamo načina, kako informacije pridobiti. Potrebujemo tolmača za gluhoslepe, ki nam bo dal informacije in tako se bomo lahko izobraževali. Želimo biti enakovredni slišečim. Slepi, ki slišijo, imajo boljše življenje. Gluhi in naglušni, ki dobro vidijo, imajo srečo, da se lahko izobražujejo. Gluhoslepi želimo biti enakovredni vsem. Ščitim vse gluhoslepe, spodbujam k njihovi boljši kvaliteti življenja, jim dati nekaj, da se lahko zaposlijo, dati tolmača, ki jim prevaja vsebine. Gluhoslepi so različni: eni dobro vidijo samo naravnost in vidijo kretnje, drugi vidijo naravnost, ampak megleno. Kako je njim? Kako je gluhoslepim? To so resnično zelo težki problemi. Za njih moramo poskrbeti v Društvu gluhoslepih Slovenije DLAN. Izboriti moramo njihove pravice. Potrebujemo še kombije kot prevozno sredstvo za gluhoslepe, ki živijo daleč. Radi bi jih pripeljali v društvo, jih aktivirali, jim posredovali informacije. Pomembno je, da se lahko izobražujejo. Žal veliko stvari nimamo. Veliko nam jih manjka.

Alenka Bratušek, predsednica Vlade RS
Najprej najlepša hvala za vabilo na ta prvi dan odprtih vrat vašega društva. Nikoli si ne bom zares mogla predstavljati, kako poteka vaš dan, lahko pa si mislim, da se srečujete z veliko preprekami in problemi. Naloga države, naloga vlade, moja naloga, če hočete, je, da vam te naredim čim lažje. Dajem vam obljubo, da bom naredila vse, da bomo te stvari tudi na tem področju naredili boljše.

Ste predsednica Evropske zveze gluhoslepih EDBU. Koliko je v Evropi gluhoslepih oziroma koliko je njhovih zvez?

Sanja Tarczay, predsednica Hrvaške zveze gluhoslepih DODIR in Evropske zveze gluhoslepih EDBU

V tem trenutku vodim Evropsko zvezo gluhoslepih EDBU in danes je vanjo včlanjenih 21 držav iz Evrope, ampak naša politika ni samo čista Evropska unija. Mi dovoljujemo, da se k nam vključujejo tudi članice izven Evrope, ker so gluhoslepe osebe v zelo težki situaciji. Moja naloga je pomagati vsem članom Evropske unije in članom, ki so izven nje.

Sem Anja. Rada plavam ...
Kako ste na Hrvaškem uspeli izstopiti iz zveze gluhih in ustanovili zvezo gluhoslepih?
Sanja Tarczay, predsednica Hrvaške zveze gluhoslepih DODIR in Evropske zveze gluhoslepih EDBU

Pred skoraj 20 leti sem delala v zvezi gluhih. Dojela sem, da imam težave z vidom in veliko gluhih ni želelo pomagati [gluhoslepim]. Na Švedskem sem spoznala, da sem gluhoslepa oseba. Zahvaljujoč švedski organizaciji, ki je spodbujala izstop, sem ob vrnitvi v Hrvaško formirala društvo gluhoslepih. Sedaj je preteklo že skoraj 20 let.

Kako dolgo ste se borili, da ste formirali društvo?
Sanja Tarczay, predsednica Hrvaške zveze gluhoslepih DODIR in Evropske zveze gluhoslepih EDBU

Ni bilo problem ustvariti društvo. Težave so bile z zvezo gluhih in zvezo slepih. Bil je velik problem. Danes, hvala bogu, lahko priznam, da smo uspeli ustvariti dobre odnose med obema zvezama – gluhih in slepih. Te tri organizacije sedaj združujemo moč za borbo za pravice. Uspevamo počasi.

Sanja Tarczay, predsednica Hrvaške zveze gluhoslepih DODIR in Evropske zveze gluhoslepih EDBU

Dojela sem, da je bil to mogoče nesporazum. Mogoče zveza gluhih ni dobro razumela problemov gluhoslepih. Toplo predlagam, da se nekatere stvari malo dopolnjujejo, denimo vaš zakon o znakovnem jeziku in tolmačenju, saj v njem ni navedena gluhoslepota. Mi smo pred kratkim predali skupen zakon (gluhi in gluhoslepi), a navedene so naše različne potrebe. Gluhi potrebujejo prevajalca za znakovni jezik, mi pa potrebujemo prevajalca za gluhoslepe. Slednji veliko prevaja (od blizu, taktilno na dlani) in prisluhne potrebam gluhoslepim.

Prevajalec za gluhoslepe in prevajalec za gluhe. Kakšna je razlika med njima?
Sanja Tarczay, predsednica Hrvaške zveze gluhoslepih DODIR in Evropske zveze gluhoslepih EDBU

Naj povem glavno razliko. So tri stvari. Skupno jima je, da prevajalec za znakovni jezik [za gluhe] in prevajalec za gluhoslepe prevajata preko slušne poti v znakovni jezik. Ampak prevajalci za gluhoslepe osebe imajo še dodatno težo. Znati mora opisati okolico, tj. vizualna informacija, se naučiti tehnike, kako voditi gluhoslepe osebe pri hoji ... Naučiti se mora vrste komunikacij, ki koristijo gluhoslepim, npr. taktilnost, pisanje na dlani, iz slušne v tipkano obliko ... Vse je odvisno, kaj ustreza gluhoslepim. Prevajalec za gluhe pa prevaja le v znakovni jezik.


Anton Polutnik, predsednik Društva gluhoslepih Slovenije DLAN
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ima svoje športne in kulturne programe. To je dobro. Želja je, da bi tudi s to zvezo in zvezo društev slepih sodelovali, a nimamo istih potreb. Gluhoslepi imamo ogromne težave, cel spisek jih je. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ima svoje programe. Želim jim vse dobro. Kljub temu želimo gluhoslepi delati na svojem. Z močjo pomagamo in pripravljamo programe za naprej ...

Marjana iz Novega mesta
Težko vidim. Na primer, ko kaj napišem, vidim, da mi gredo črke gor in dol. Če me kdo pokliče, se ozrem, a ta oseba kar izgine. Ne vidim, kdo je. Gledati moram ravno. Ali imate tudi meglene poglede? Ja, takšne. Vrtijo se, barve so ... Ko hodim, je vse tako megleno.

Na nastopu ste povedali, da ne vidite dobro na mobitel ...
Olga Lestovec
Ja, ko gledam mobitel, si želim večje črke. Ko grem ven in želim nekaj napisati, sem v zadregi. Imam lupo! Lupa? Težko je zunaj uporabljati mobitel. Doma imam lupo, kjer moram razbrati majhne črke. Le zakaj ne morejo biti črke večje?

Gašper Rems, prostovoljec
Sem Gašper Rems. Moja kretnja. Sem prostovoljec Društva gluhoslepih Slovenje DLAN. Zakaj? Leta 2012 sem bil na taboru za gluhe in naglušne v Izoli, ki sta ga organizirala Petra in pater Bogdan. Petra je še vključila gluhoslepe in tako smo bili v Izoli skupaj gluhi, naglušni in gluhoslepi. V dveh skupinah. Tako sem začel spoznati gluhoslepe, se z njimi prvič pogovarjal, spoznaval njihova življenja. Bila so zanimiva. Potem sem opazil, da gluhoslepi nujno potrebujejo spremljevalca. Sami niso sposobni. Veste zakaj? Na primer, ena gluha oseba lahko prelista časopis, gleda TV, se pogovarja v družbi. Vse lahko vidi. Slepi dobro slišijo, poslušajo radio ... Vse. Gluhoslepi pa ne. Težko je. Nekdo mora biti ob njih. Ta oseba jim npr. pri branju časopisa ali ogledu muzeja prevaja vsebine, da lahko kaj razumejo. Res opažam, da gluhoslepi nujno potrebujejo spremljevalca. Sami ne morejo tako živeti.

Tanjo Dular z Direktorata za invalide Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve smo vprašali, kako bi oni, glede na finančno stanje v državi, ukrepali na področju kvalitete življenja oseb z gluhoslepoto.

Tanja Dular, MDDSZ
Res je, da je kriza, da se vsa sredstva zmanjšujejo. Vendar lahko rečem vsaj nekaj. Na srečo se na našem direktoratu sredstva niti niso tako drastično znižala. Še vedno imamo v programu, da se pripravi oz. se pripravlja novela zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), ki bo tudi gluhoslepim zagotovila določene tehnične pripomočke, ki jim bodo seveda prilagojeni. Pri pripravi zakona smo se z društvom DLAN že usklajevali, tako da upam, da bo do sprejema prišlo čimprej in da bo to nekako tista točka, kjer bomo začeli uresničevati naše obljube, ki trajajo sedaj že kakšno dobro leto.

Kdaj natančneje naj bi zakon stopil v veljavo oz. kdaj v prakso?

Tanja Dular, MDDSZ
Glejte, sedaj težko rečem, kdaj točno, obljubim pa, da bo šel v proceduro še v letošnjem letu. Upam, da čimprej, da se izpeljejo vsi ustrezni postopki in da bo zakon začel veljati naslednje leto, to je v letu 2014.

Sledijo novice iz časopisa Žurnal24.

Nič piškotkov, dokler uporabnik ne privoli
Nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov iz vseh članic EU so objavili usklajeno mnenje glede spletnih piškotkov. Ključne zahteve so, da mora biti uporabnik o piškotkih obveščen, da jih spletna stran lahko naloži šele po tem, ko uporabnik vanje privoli, ter da mora biti privolitev aktivna in na podlagi svobodne izbire.

Stanje v državi bo pregledala misija IMF
V Sloveniji je včeraj svoj redni jesenski obisk začela misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki jo vodi Antonio Spilimbergo. Z vladnimi predstavniki so govorili o proračunu ter stanju v bančnem sistemu in javnih financah.

Zadnji se smeje
Vladajoči politiki so imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča na čelo državne Luke Koper označili za nedopustno in nezaslišano. Slednji je kljub temu v sredo dobil v podpis pogodbo za 11 tisoč evrov bruto, statut, ki bi mu omejil pooblastila, pa se je »zataknil« na sodišču.

Preglejmo še časopis DELO.

Sporazum za prodajo Heliosa je podpisan
Predvčerajšnjim je skupina delničarjev in zastavnih upnikov Heliosovih delnic z avstrijsko družbo Ring International Holding (RIH) podpisala sporazum o nakupu in prodaji 73,12 odstotka delnic domžalskega premaznika Helios. Kdaj bo posel dokončno izpeljan, je odvisno od izpolnitve pogojev iz pogodbe. O njih pa podpisniki niso hoteli govoriti, a cena za delnico je dogovorjena, in sicer 520 evrov. To pomeni, da je Helios ovrednoten na več kot 250 milijonov evrov. Delovna mesta v Sloveniji bodo po zagotovilih kupca ohranili, Helios pa bo postal krovna blagovna znamka združenega podjetja.

Karikatura Marka Kočevarja z naslovom »Nazaj v prihodnost« prikazuje pogovor med vnukom in dedkom ob ognju v votlini. Dedek je star, siromašen in preprost človek, ki posluša vnuka, ki ga sprašuje: »Dedek, pripoveduj mi, kako je bilo včasih, preden so nam vse obdavčili?«

Preglejmo še časopis FINANCE.

Kako bi lahko vlada morala znati preživeti brez novih davkov?
406 milijonov evrov bomo prihodnje leto dali za subvencije javnim in zasebnim podjetjem, 99 milijonov evrov bomo leta 2014 dali nepridobitnim ustanovam. V časopisu Finance so zapisali, da je iz predloga proračuna za leto 2014 razvidno, da vlada namerava prihodnje leto z nepremičninskim davkom pobrati okoli 200 milijonov evrov.
Vladi ne bi bilo treba zviševati davkov, če bi bila učinkovitejša s privatizacijo. Le za Telekom Slovenije bi lahko dobila več, kot bi z davki na nepremičnine v treh letih (če so izračuni vladne ekipe, ki je pripravljala proračun, pravilni). S prodajo Fotone, ki je po Heliosu prva na vrsti za privatizacijo, bi lahko dobili 20 milijonov evrov.
Subvencije javnim in zasebnim podjetjem bodo v prihodnjem letu pomenile 406 milijonov evrov odhodkov iz proračuna. Polovično zmanjšanje teh subvencij bi lahko nadomestilo davek na nepremičnine, saj so pogosto neizkoriščene, ker jih dobijo tudi podjetja, ki so tik pred propadom in gredo tudi po prejeti subvenciji v stečaj.
Novi davki morda ne bi bili potrebni tudi, če bi bolj pazili na porabo denarja za naložbe. Tako kot smo za približno tretjino preplačali gradnjo avtocest, se zdaj očitno podobna zgodba ponavlja pri železnicah. V Financah so razkrili, da se je obnova železniške proge Pragersko–Hodoš podražila s 329 milijonov na 465 milijonov evrov oziroma za 136 milijonov. Če bi bila vlada pazljivejša le pri tem projektu, bi se lahko znebila nepremičninskega davka.

Sledita šport in vreme iz časopisa Slovenske novice.

Goran Dragić s Phoenixom izgubil
Slovenski košarkarski reprezentant Goran Dragić je v severnoameriški ligi NBA, kjer nastopa v dresu Phoenix Suns, doma v Arizoni gostil Los Angeles Clippers. Pripravljalno tekmo za novo sezono so s 102 : 96 dobili gostje, Dragić pa je bil z 20 točkami prvi strelec domače ekipe. Ljubljančan je dosežku dodal še po dva skoka in podaji. Junak večera je bil Chris Paul, ki je 13 od svojih 24 točk dosegel že v prvi četrtini, s čimer je pomagal košarkarjem Los Angelesa do zgodnjega vodstva, ki so ga znali zadržati tudi do konca tekme.

VREME
V soboto bo po večini sončno, popoldne se bo v zahodni Sloveniji pooblačilo. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla, čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter. V nedeljo bo v vzhodni Sloveniji delno jasno in suho. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne bodo ponekod manjše padavine. Jugozahodni veter se bo še nekoliko okrepil.

Dragi gledalci in gledalke, to so bile današnje zbrane novice. Če so bile kršene vaše pravice, če menite, da lahko pomagate drugim z dobrimi dejanji, če ste izvedeli, da se je zgodilo nekaj hudega, pa niste prepričani, ali je to res, nam pišite po e-pošti na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. . Poskušali bomo raziskovati za vas. Še posebej zanimive informacije bomo tudi objavili. Če nas boste povabili na vaše organizirane prireditve, se bomo trudili, da se bomo odzvali. Ne oklevajte, bodite prepoznavni z vašo dejavnostjo.

Hvala, da ste bili z nami. Vabimo vas, da nas spremljate tudi v ponedeljek ob 18. uri na TIPK TV. Na TiTV si lahko ogledate naše dosedanje dnevno-informativne oddaje, če ste jih zamudili. Preživite vikend v dobri družbi in ob polni košari kostanja.

Nazadnje urejano na Torek, 17 December 2013 17:16

Ostale oddaje in rubrike

Vse oddaje in rubrike
Prizma

Prizma Odpri

UKINJENO Z DNEM 15. 9. 2016 - glej Izjavo za javnost o razlogih v 606. oddaji Včeraj in danes.Ekipa TIPK TV vstopa že v tretje leto delovanja. ...

Glas občine

Glas občine Odpri

V oddaji bomo predstavili, katere občine so po meri invalidov in kaj jim nudijo, pa tudi, kaj morajo občani vedeti in katere ugodnosti jim ...

Politično oko

Politično oko Odpri

Spremljali bomo tiskovne konference vlade in državnega zbora ter druga politična dogajanja. Govore in nastope bomo podnaslovili ter prevedli v ...

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja najboljše spletne storitve in funkcionalnosti. Soglašate s piškotki?