Dnevno-informativna oddaja (22. - 8. 11. 2013)

Petek, 08 November 2013 20:14

Dnevno-informativna oddaja prilagojena gluhim, naglušnim, slepim in slabovidnim  

Napovednik: 

S kakšnimi ukrepi nas »rešuje« vlada
Zakaj biznis preseliti v Avstrijo ali Nemčijo
Ljubljana bo to jesen dobila 341 novih dreves
Priprava na zimsko vožnjo


Oddajo sofinancira:   

 

Uporabljeni viri člankov:

  
  

   

Transcript:

Pozdravljeni v dnevno-informativni oddaji, v kateri sodelujemo s časopisnimi hišami po Sloveniji in v tujini. Še posebno pozornost namenjamo dogodkom, ki so povezani z gluhimi, naglušnimi, slepimi in slabovidnimi, in vas o njih obveščamo.

Začenjamo z novicami po Sloveniji. V časopisu Slovenske novice in Delo smo zasledili naslednje novice:

Za obnovo 60 let

Direktor direkcije za ceste Gregor Ficko je v okviru mednarodne konference projekta SENSOR dejal, da je v Sloveniji 60 odstotkov cest v slabem stanju in da je najbolj problematičnih 840 kilometrov regionalnih cest. Dodal je, da glede na predvidena sredstva v proračunih za leti 2014 in 2015 cest ne bodo mogli obnavljati, ampak bodo večino le vzdrževali. Po njegovih besedah je država v zadnjih desetih letih obnovila približno 100 kilometrov cest na leto, morala pa bi jih 400 kilometrov. Če se bo tako nadaljevalo, bo Slovenija potrebovala 60 let za obnovo svojega omrežja. Kot pravi Ficko, je treba v modernizacijo in obnovo cest vložiti od 250 do 350 milijonov evrov na leto. Proračun za prihodnje leto pa direkciji za ceste namenja le 121 milijonov, za leto 2015 pa 106 milijonov.

Risanje hitre ceste napreduje po polžje

Projekt umeščanja hitre ceste tretje razvojne osi med mejnima prehodoma v Dravogradu in pri Metliki se je začel leta 2004. Toda deset let kasneje je od skoraj 200 kilometrov dolge trase za le 35,5 kilometra znano, kje bo cesta speljana.

Ocenjena vrednost gradnje hitre ceste je bila leta 2003 1,45 milijarde €, sedaj pa je že 3,14 milijarde €.

Slovenski protimemorandum o meji

Po zaprti seji odbora DZ za zunanjo politiko je njegova predsednica Janja Klasinc povedala, da so soglasno podprli slovenski odgovor na memorandum Hrvaške za arbitražo o meji med državama, saj gre za zelo argumentiran in obsežen odgovor. Minister Karl Erjavec je po več kot štiriurni seji poudaril, da gre pri protimemorandumu za strokovno in pravno dobro pripravljen dokument ter da ga bo vlada arbitražnemu sodišču oddala do predvidenega roka po arbitražnem sporazumu, to je do 11. novembra. Pričakuje, da bo ustni zagovor pred arbitražnim sodiščem nato potekal maja oziroma junija prihodnje leto. Razsodba bi tako lahko bila znana v prvi polovici leta 2015.

V naših prejšnih oddajah smo vam sporočali o situaciji v naši državi. V časopisu Finance smo zasledili zanimiv članek s komentarjem Financ. Naslov je:

S kakšnimi ukrepi nas »rešuje« vlada

Politični vrh s premierko Alenko Bratušek ponavlja, da se lahko rešimo sami. Poglejmo si, kaj »reševalni« zakoni res prinašajo.

Proračun 2014/15

Vlada ga je sprejela pred nepremičninskim davkom. Poslanci bodo o spremembah proračuna govorili od ponedeljka, 11. novembra, do četrtka.

Komentar Financ: Proračun predvsem veča pričakovane prilive, ni pa pomembno zmanjšal odlivov. Vlada ni predvidela načrta B, če izkupička ne bo.

Intervencijski zakon o zdravstvu

Zakon med drugim spreminja najnižjo prispevno stopnjo za samostojne podjetnike, pri katerih bo zdaj osnova za plačevanje prispevka 60 odstotkov povprečne plače. Prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje se bodo po novem plačevali tudi od avtorskih pogodb in drugih pogodb civilnega prava (v višini 6,36 odstotka). Prispevek za zavarovance, ki si ga plačujejo sami, bo zrasel s 14,17 na 22,72 evra, višje bodo prispevne stopnje za zavarovanje pred poškodbo pri delu in poklicno boleznijo. Zakon naj bi zdravstveno blagajno okrepil za 36 milijonov evrov na leto.

Komentar Financ: Ta ukrep veča breme za podjetnike.

Nepremičninski davek

Tudi o njem bodo govorili v ponedeljek na izredni seji. Na leto naj bi v proračun prinesel še nekaj manj kot 200 milijonov evrov.

Komentar Financ: Novi davek prinaša dodatne obremenitve za prebivalstvo, še bolj pa za podjetja.

Zakon o bančništvu

Zaradi glavne spremembe veljavnega zakona, delitve bremena sanacije bank, je državni svet v torek izglasoval veto. Morda bodo poslanci tudi o tem odločali na izredni seji. Koalicija ima dovolj (46) glasov za potrebno absolutno večino.

Komentar Financ: Gre za uskladitev s pravili EU in jasno je, da morajo k sanaciji bank prispevati tudi zasebniki.

Zakon o dohodnini

Tudi na odpravo samodejnega usklajevanja dohodninskelestvice in olajšav z inflacijo, ki jopredvideva novela zakona o dohodnini, je državnisvet včeraj izglasoval veto in tudi o tembodo poslanci verjetno spet odločali na izredniseji. Ti zneski bi sledili rasti cen le, če bo letnainflacije tri odstotke ali več, vlada pa si s temobeta 33 milijonov evrov več prilivov iz dohodnine.

Komentar Financ: Ljudje so visoko obdavčeni, taukrep dodatno manjša porabo.

Dvig stopenj DDV

Dvig zgornje stopnje DDV z 20 na 22 odstotkovin spodnje z 8,5 na 9,5 odstotka je vlada štelamed glavne ukrepe proti krizi. Prve tri mesecepo dvigu je država z DDV pobrala 780,4 milijonaevrov ali 8,9 odstotka več kot v istemčasu lani.

Komentar Financ: Še dodatno breme za porabnike.

Prenova stečajne zakonodaje

Zakon, ki je eden ključnih za razdolžitev podjetij,je vlada po dolgem odlašanju sprejela šele minulosredo in v nasprotju s priporočili MDS ohranja prisilneporavnave.

Komentar Financ: Cilj novele je med drugim bil,da se rešitve modernih insolvenčnih postopkovvnese v naš izvorni stečajni zakon. Nekaj se jih je,precej pa ne. Predvsem je škoda za prisilko, ki neomogoča sanacije, temveč prej oškodovanje upnikov,po izkušnjah.

Zaposlovanje mladih

Delodajalec, ki bo za nedoločen čas zaposlil brezposelnoosebo, mlajšo od 30 let, bo za prvi dve leti oproščenplačila prispevkov. Vlada pričakuje, da se bozato zaposlilo sedem tisoč mladih.

Komentar Financ: Žal menimo, da so obeti pretirani.

Financiranje političnih strank

Noveli zakonov sta že usklajeni, predvidevata pa,da podjetja ne bi več smela financirati strank in volilnihkampanj, lahko pa bi jih neprofitna društva.Hkrati pa naj bi več denarja strankam prišlo kar izproračuna. Tako naj bi bili do mesečnega pavšalaupravičene vse stranke, ki bi na volitvah presegleenoodstotni prag.

Komentar Financ: Prilivi iz proračuna so pač bolj stabilenvir financiranja od donacij. Poslanci so poskrbeli zase.

Kako drugače gledano naši državi kaže naslednje leto? V časopisu Slovenske novice smo prebrali, da bo recesija tudi leta 2014.

Evropska komisija je občutno poslabšalagospodarske napovedi za Slovenijo. Bruselj pričakuje, da se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 2,7 odstotka, prihodnje leto za odstotek, leta 2015 pa se nam obeta 0,7-odstotna rast. Brezposelnosti naj bi se v naslednjih dveh letih povečala, in sicer na 11,6-odstotna. Finančnega ministra Uroša Čuferja ti podatki niso presenetili. Kot je dejal pred sejo državnega sveta, je napoved pričakovana. Ali je zato program tuje pomoči za Slovenijo zdaj neizogiben? Po ocenah evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna se Slovenija še lahko izogne programu pomoči, če bo še naprej odločno ukrepala pri sanaciji bančnega sistema in izvajanju strukturnih reform. V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj pa poudarjajo, da sta za začetek okrevanja slovenskega gospodarstva nujni izvedba konsolidacije javnih financ in sanacije bančnega sistema. In kakšen recept za izhod iz krize ob vsem tem vidi ekonomist Jože P. Damijan? Poleg sanacije bank in sistemskega razdolževanja podjetij so potrebni tudi izhod območja evra iz krize in vrnitev robustne rasti ter večje javne investicije v infrastrukturo in energetiko.

V časopisu Finance smo pa seveda tudi izbrali članek, ki priča o tem, zakaj biznis preseliti v Avstrijo ali Nemčijo.

Preprosto: ker tam lahko delate in služite. Korist imajo tisti, ki s temi trgi poslujejo. Slovenska podjetja in podjetniki zaradi neprijaznega in negotovega davčnega in podjetniškega okolja doma svoj denar prenašajo v tujino. Predvsem v Avstriji, pa tudi v Nemčiji, odpirajo račune, na njih hranijo denar in z njih tudi plačujejo delavce. Nekateri opozarjajo, da gre le za začasne rešitve, a podjetniki že razmišljajo, kako bi preselili svoje sedeže in poslovanje (torej tudi davčne obveznosti) v tujino.

In kaj je bolje v Nemčiji in Avstriji kot pri nas?

Trg je živ, napovedi so optimistične.

Kupci so bolj redni plačniki, ker imajo denar.

Država je prijaznejša, podjetniško okolje spodbudnejše, manj je birokracije.

Zemljišča in poslovne prostore se na avstrijskem Koroškem najame (in kupi) tudi za več deset odstotkov ceneje kot pri nas.

Energenti (denimo plin in elektrika) so navadno cenejši kot pri nas. Določena nihanja sicer so. Cenejši je bencin, tudi vinjete.

Državi sta stabilni, negotovosti v zvezi s prihodnjimi davki, dajatvami ni. Vsaj ne takšnih kot pri nas.

Čeprav so nekateri davki višji, so končni davki zaradi olajšav in spodbud velikokrat nižji kot pri nas. Predvsem to drži za manjša podjetja in podjetnike, pavšaliste.

Ni blokad računov, a so upniki zaradi učinkovitejše stečajne zakonodaje hitreje in običajno bolje poplačani kot pri nas.

Sledijo novice iz Žurnala24.

Trikrat več stečajev kot oktobra lani

Podatki Bonitetne hiše i kažejo, da je bilo oktobra v Sloveniji začetih 116 stečajnih postopkov podjetij. To je kar trikrat več kot oktobra lani, a manj kot septembra, ko je bilo začetih 133 stečajnih postopkov.

Inšpektorji nad smeti

Podjetje Simbio bo skupaj z inšpektorji medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine Celje prihodnjo sredo opravilo nadzor nad odlaganjem in ločevanjem komunalnih odpadkov. »Inšpekcijski pregled bo vključeval pregled zabojnikov pri individualnih in večstanovanjskih objektih ter na ekoloških otokih. Inšpektorji bodo ob pomoči delavcev podjetja Simbio preverjali, ali so v zabojnikih res samo tisti odpadki, za katere so zabojniki namenjeni. Če bodo odkrili nepravilnosti, bodo zoper kršitelje ukrepali.« Prav tako bodo inšpektorji preverjali uporabo hišnih kompostnikov pri tistih uporabnikih, ki so podpisali izjavo o odjavi iz sistema ločevanja bioloških odpadkov v rjavih zabojnikih. Fizične osebe, pri katerih bodo ugotovili kršitve, bodo kaznovali s sto evri globe.

Časopis Slovenske novice.

Najbogatejši je Češko s 460 milijoni

Leto je naokoli in revija Manager je znova pripravila lestvico sto najbogatejših Slovencev. Ti niso pretirano občutili gospodarske krize, saj je njihovo premoženje še vedno enormno oziroma še narašča. Kot v zadnjih dveh letih je tudi letos najbogatejši lastnik Studia Moderna Sandi Češko, čigar premoženje se je v zadnjem letu celo povečalo za 12 odstotkov na 460,4 milijona evrov.

Časopis Delo.

Ljubljana bo to jesen dobila 341 novih dreves

Te dni se je v Ljubljani začela jesenska akcija sajenja novih dreves, prav tako pa so se komunalni delavci lotili strojnega in ročnega odstranjevanja odpadlega listja, ki se je nabralo zlasti po nedavnem neurju z močnim vetrom. MOL namerava letos in prihodnje leto mesto obogatiti s 587 novimi drevesi, dobra polovica jih bo posajenih že letos.

Sorodno temo vsebuje tudi članek v Slovenskih novicah z naslovom Ukradeni 26-tonski oreh spet posadili.

Tristo let star in 26 ton težak oreh, ki so ga lopovi izkopali in ukradli pred pol leta, je končno spet na svojem mestu. Ogromno drevo, vredno je kar milijon juanov (približno 120.000 evrov), so tatovi ukradli 20. aprila. Vse od takrat ga je policija poskušala izslediti. Ko so ga našli, ga je rezervat Lagou v kraju Liuzhou v južni kitajski provinci Guangxi nemudoma zahteval nazaj.

Ministrstvo za gozdarstvo je oreh našlo v jugozahodni provinci Guiyang, več kot 3000 kilometrov od rezervata, ki je orjaka – premer debla drevesa je dva metra – vendarle dobilo nazaj. Odkar so ga ukradli, je oreh kar nekajkrat zamenjal lastnika: večkrat so ga namreč prodali, nazadnje za milijon juanov. V zvezi s krajo drevesa je policija že prijela in pridržala deset ljudi. V rezervatu so že poskrbeli za staro drevo. Ko so ga pripeljali z velikim tovornjakom, so ga z žerjavom previdno postavili v sadilno jamo. Drevo je izjemno cenjeno, a ne le zaradi okusnih plodov. Radi ga imajo tesarji pa tudi kiparji, saj je les hkrati trden in prilagodljiv. Je mogočno, dolgoživo drevo, saj zraste lahko do trideset metrov (in več) in živi več sto let.

Časopis Delo.

Zapornica Piketo bo reševala soline

Soline v Sečovljah bodo do konca leta dodatno zavarovali pred visokimi plimami. Na ustju najdaljšega solinskega kanala Piketo gradijo zapornice, ki bodo ob visokih plimah preprečevale dostop previsokemu morju v ta del solin. Tako bodo preprečili uničevanje osem kilometrov nasipa tega kanala.

Časopis Žurnal24.

Priprava na zimsko vožnjo

Čez dober teden ne pozabite avtomobila opremiti z zimsko opremo, saj nizke temperature in poledica na cestiščih pozimi marsikateremu vozniku povzročatapreglavice. Zimska oprema vozil je v Sloveniji obvezna med 15. novembrom in 15. marcem. Sestavljena je iz štirih zimskih pnevmatik z oznako M+S z minimalno globino profila tri milimetre ali štirih letnih pnevmatik z minimalno globino profila tri milimetre in ustrezno velikimi snežnimi verigami v priboru. Zimskih pnevmatik ne menjajte samo zaradi predpisanega zakona, ampak zaradi lastne varnosti.

Bodite z nami čez nekaj sekund, vrnili se bomo s športno novico.

V časopisu Slovenske novice vidimo članek: Flisar po olimpijsko kolajno.

Na začetek olimpijske sezone se pospešeno pripravljajo tudi smučarji prostega sloga. Prvo ime majhne slovenske ekipe v smučarskem krosu je Mariborčan Filip Flisar, ki je imel v pripravljalnem obdobju težave s poškodbama pete in rame. Optimistično pravi: »Kondicijsko nisem bil še nikoli tako dobro pripravljen, dobro se počutim, sem samozavesten, kar se kaže na smučanju. V vseh pogledih sem napredoval. Jasno je, da so glavni cilj olimpijske igre, ampak konec koncev, če si tako dober, da dobiš medaljo na olimpijskih igrah, zakaj ne bi zmagoval tudi na svetovnih pokalih. To gre drugo z drugim.« Slovenske barve v tej smučarski panogi bosta v svetovnem pokalu zastopala še Saša Farič in Blaž Ogorelec. V tej sezoni bo njihov trener spet Primož Vrhovnik.

Sledi vreme iz časopisa Delo.

Jutri bo oblačno, padavine se bodo okrepile, popoldne bodo postopno zajele tudi vzhodno Slovenijo. Ob morju bo pihal jugo, ponekod v notranjosti Slovenije pa jugozahodnik. V nedeljo bo oblačno. Dež bo zjutraj prehodno ponehal in se bo od zahoda spet začel pojavljati proti poldnevu. Hladneje bo. Meja sneženja bo med 1000 in 1500 metri nad morjem.

Hvala za vašo družbo. Vabimo vas, da nas spremljate tudi v ponedeljek ob 18. uri na TIPK TV. Na TiTV si lahko ogledate naše dosedanje dnevno-informativne oddaje, če ste jih zamudili. Imejte lep vikend.

Nazadnje urejano na Sobota, 11 Januar 2014 15:29

Ostale oddaje in rubrike

Vse oddaje in rubrike
Prizma

Prizma Odpri

UKINJENO Z DNEM 15. 9. 2016 - glej Izjavo za javnost o razlogih v 606. oddaji Včeraj in danes.Ekipa TIPK TV vstopa že v tretje leto delovanja. ...

Glas občine

Glas občine Odpri

V oddaji bomo predstavili, katere občine so po meri invalidov in kaj jim nudijo, pa tudi, kaj morajo občani vedeti in katere ugodnosti jim ...

Politično oko

Politično oko Odpri

Spremljali bomo tiskovne konference vlade in državnega zbora ter druga politična dogajanja. Govore in nastope bomo podnaslovili ter prevedli v ...

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja najboljše spletne storitve in funkcionalnosti. Soglašate s piškotki?