Vlada je določila besedilo Predloga za začetek postopka za dopolnitev II. poglavja Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona o dopolnitvi II. poglavja Ustave Republike Slovenije ter ga pošlje Državnemu zboru v obravnavo.
S predlogom za začetek postopka za dopolnitev II. poglavja Ustave Republike Slovenije se zasleduje cilj, slovenski znakovni jezik umestiti v Ustavo Republike Slovenije in s tem uporabnikom slovenskega znakovnega jezika (gluhi, naglušni, gluhoslepi in osebe s polževimi vsadki), katerim je slovenski znakovni jezik materin, avtohton, zagotoviti ustavnopravne podlage za ustrezne ukrepe, s katerimi jim bo dejansko omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija o pravicah invalidov.
Sporazumevanje in jezik ter pravica do njune uporabe sta bistvena za socialno vključevanje in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic. Gluhe osebe, naglušne osebe, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe osebe, zaradi okvare sluha nimajo enakih možnosti pri uveljavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin zapisanih v Ustavi Republike Slovenije in mednarodnih dokumentih. Pomembnost komuniciranja in jezika za te osebe, je tako osnovna.
Osebe z okvaro sluha v Republiki Sloveniji za komunikacijo uporabljajo slovenski znakovni jezik. Slovenski znakovni jezik je poseben vizualno - znakovni sistem uporabe rok, mimike, obraza, oči, ustnic in gibanja telesa. Prav tako se slovenski znakovni jezik razlikuje od znakovnih jezikov drugih držav. Slovenski znakovni jezik ima svojo strukturo, ki ni enaka slovenskemu govornemu jeziku – slovenščini, zato se slovenščine ne more dobesedno prevajati v kretnje. Slovenski znakovni jezik ima tudi drugačno slovnico. Je materin, avtohton jezik gluhe skupnosti v Sloveniji, popolnoma neodvisen od slovenščine. Za razliko od slovenščine ne spada v slovansko jezikovno družino. Uvršča se med jezike manjšin v Sloveniji, do sedaj pa še ne uživa ustavnega varstva in je zato kot materin jezik gluhih v neenakem položaju. Je znak slovenske in kulturološke pripadnosti, socialnega povezovanja in s tem identifikacije jezikovne manjšine.
Slovenski znakovni jezik je potrebno tudi stalno razvijati ter standardizirati, saj sedanja stopnja priznavanja in razvitosti slovenskega znakovnega jezika ne dosega komunikacijskih zahtev sodobne in na znanju temelječe družbe.
Vir: MDDSZ, vlada.si
Aktualne novice 2
Konec ene poti, začetek nove: TIPK TV zapira vrata, a ...
Obvestilo za javnostSpoštovane novinarke in novinarji, ter ostala občna javnost,Z žalostjo sporočamo, da se je družba TIPK, televizija, ...
Predsednik Pahor je na posebni slovesnosti ob dnevu ...
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na posebni slovesnosti ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, danes, v ponedeljek, 14. novembra 2022 ...
Podjetje TIPK d.o.o. že drugič zapored s ...
Spoštovane gledalke, spoštovani gledalci, naročniki in stranke!Z veseljem vam sporočamo, da smo drugič zapored od ustanovitve podjetja (podjetje ...