Vlada predlaga uvrstitev slovenskega znakovnega jezika v Ustavo RS

Četrtek, 18 April 2019 17:18

Vlada je določila besedilo Predloga za začetek postopka za dopolnitev II. poglavja Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona o dopolnitvi II. poglavja Ustave Republike Slovenije ter ga pošlje Državnemu zboru v obravnavo.

S predlogom za začetek postopka za dopolnitev II. poglavja Ustave Republike Slovenije se zasleduje cilj, slovenski znakovni jezik umestiti v Ustavo Republike Slovenije in s tem uporabnikom slovenskega znakovnega jezika (gluhi, naglušni, gluhoslepi in osebe s polževimi vsadki), katerim je slovenski znakovni jezik materin, avtohton, zagotoviti ustavnopravne podlage za ustrezne ukrepe, s katerimi jim bo dejansko omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija o pravicah invalidov.

Sporazumevanje in jezik ter pravica do njune uporabe sta bistvena za socialno vključevanje in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic. Gluhe osebe, naglušne osebe, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe osebe, zaradi okvare sluha nimajo enakih možnosti pri uveljavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin zapisanih v Ustavi Republike Slovenije in mednarodnih dokumentih. Pomembnost komuniciranja in jezika za te osebe, je tako osnovna.

Osebe z okvaro sluha v Republiki Sloveniji za komunikacijo uporabljajo slovenski znakovni jezik. Slovenski znakovni jezik je poseben vizualno - znakovni sistem uporabe rok, mimike, obraza, oči, ustnic in gibanja telesa. Prav tako se slovenski znakovni jezik razlikuje od znakovnih jezikov drugih držav. Slovenski znakovni jezik ima svojo strukturo, ki ni enaka slovenskemu govornemu jeziku – slovenščini, zato se slovenščine ne more dobesedno prevajati v kretnje. Slovenski znakovni jezik ima tudi drugačno slovnico. Je materin, avtohton jezik gluhe skupnosti v Sloveniji, popolnoma neodvisen od slovenščine. Za razliko od slovenščine ne spada v slovansko jezikovno družino. Uvršča se med jezike manjšin v Sloveniji, do sedaj pa še ne uživa ustavnega varstva in je zato kot materin jezik gluhih v neenakem položaju. Je znak slovenske in kulturološke pripadnosti, socialnega povezovanja in s tem identifikacije jezikovne manjšine.

Slovenski znakovni jezik je potrebno tudi stalno razvijati ter standardizirati, saj sedanja stopnja priznavanja in razvitosti slovenskega znakovnega jezika ne dosega komunikacijskih zahtev sodobne in na znanju temelječe družbe.

Vir: MDDSZ, vlada.si

Aktualne novice 2

Turistični boni 2020 so že tu

Turistični boni 2020 so že tu Odpri

Turistični bon je dobroimetje v informacijskem sistemu Finančne uprave Republike Slovenije eDavki, ki ga ima vsaka oseba, ki je imela stalno ...

Izjemen prispevek Bojana Morda na H3 World TV

Izjemen prispevek Bojana Morda na H3 World TV Odpri

V posebni oddaji DEAFWIRE na največji spletni televiziji za gluhe na svetu H3 WORLD TV je Bojan Mord sodeloval v razpravi o dostopnosti tehnologije ...

Aktivni državljan Bojan Mord, odprto pismo

Aktivni državljan Bojan Mord, odprto pismo Odpri

Dne 26. marca 2020 je Bojan Mord, poslal odprto pismo – pobuda za izobraževanje na daljavo prek televizije ministrici za izobraževanje, znanost ...

Ta stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja najboljše spletne storitve in funkcionalnosti. Soglašate s piškotki?